Danny Duncan si je ime naredil s kanalom, poznanim po norih prankih, ekstremnih izzivih in provokativnem humorju — zadnji kraj, kjer bi pričakovali omembo besede "gledališče". Prav zato je novica o njegovi štipendiji Rainin Arts Fellowship presenetila tako oboževalce kot medije, ki spremljajo internetno kulturo.
Štipendija, namenjena umetnikom, ki raziskujejo nove oblike pripovedovanja zgodb, priznava Duncanovo delo kot obliko performativne umetnosti — pogled, ki marsikoga preseneti, a ki opozarja, da je meja med "internetno vsebino" in tradicionalno umetnostjo vse bolj zabrisana.
Duncan je v izjavah ob priznanju povedal, da ga zanima, kako bi lahko elemente gledališke pripovedi vključil v svojo prihodnjo video vsebino — potencialen premik, ki bi njegov sicer izrazito komičen, na prvi pogled nepremišljen slog obogatil s strukturiranejšim pripovedovanjem zgodb.
Duncan je v izjavi povedal, da ga je k prijavi za štipendijo spodbudila prijateljica, ki dela v gledališki produkciji — sprva je bil do ideje skeptičen, saj se ni videl kot "umetnik" v tradicionalnem pomenu besede, a je proces prijave po njegovih besedah spremenil njegov pogled na lastno delo.
Nekateri oboževalci so v komentarjih izrazili skrb, da bi ta premik lahko pomenil konec njegove znane komične vsebine — Duncan je te pomisleke pomiril z zagotovilom, da gre za dopolnitev, ne zamenjavo njegovega dosedanjega ustvarjanja.